V letu 1991 smo skavtinje in skavti v Kamniku ponovno pričeli s svojim delovanjem. V naslednjem letu nas je Združenje slovenskih skavtinj in skavtov (ZSKSS) potrdilo v steg Kamnik 1, v letu 2007 pa smo naš steg (lokalna skupina) poimenovali Mamutov steg Kamnik 1. V 25 letih našega delovanja smo doživeli veliko pustolovščin in pustili svojo sled na domačih tleh in tudi v tujini.
Začeli smo z majhnimi koraki, prvo skupino noviciat PP (popotniki/popotnice starost 17 – 21 let) je štelo 17 članov, v letu 1992 smo ustanovili četo IV (izvidniki/izvidnice starost 11-16 let), v letu 1996 dodali krdelo VV (volčiči/volkuljice starost 8 -10 let) in septembra 2012 še najmlajšo starostno skupino kolonijo BB (bobri/bobrovke starost 6-7 let). Vse skupine vodijo voditelji združeni v SKVO (skupnost voditeljev in duhovni asistenti, starost od 22 let dalje). V letošnjem letu naš steg šteje 107 aktivnih članov.
Med Kamničani smo znani predvsem po projektu Luč miru iz Betlehema, zbiranju starega papirja, sodelovanju pri velikonočni procesiji pri frančiškanih, udeležbi na sprevodu narodnih noš,… Osnovni namen našega delovanja je prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju otrok in mladih, da bodo lahko postali trdne osebnosti, odgovorni državljani ter člani krajevnih, narodnih in mednarodnih skupnosti. Skupine se tedensko srečujejo, gredo na jasenovanja, izhode, zimovanja, izzive, se udeležujejo mednarodnih taborov, … Višek vsakega skavtskega leta pa so poletni tabori, kjer se preizkusi vse pridobljeno znanje, ki smo ga pridobili tekom leta.
Letošnje jubilejno leto smo želeli praznovati na skupnem poletnem taboru. Tako smo od 22. – 24. Julija 2016, v Čezsoči pri Bovcu organizirali tridnevni skavtski tabor za vse naše skupine (BB, VV, IV, PP, SKVO). Povabili smo še bivše voditelje z družinami, ko so v teh petindvajsetih letih s svojim prostovoljnim delom pustili pomemben pečat našemu stegu. Brez voditeljev in njihovega prostovoljnega dela naša organizacija nebi mogla delovati. Voditelji skušamo s svojim zgledom slediti besedam ustanovitelja skavtov in skavtinj Sir Roberta Stephensona Smytha Baden – Powella (krajše Bi-Pi): »Niti plačila, niti nagrade ne dobimo za služenje, toda prav to nas osvobaja. Ne delamo za delodajalca, temveč za Boga in za lastno vest.« Biti voditelj je odgovorno in naporno delo, ki pa ima tudi pozitivne plati. Ves vložen trud neprespanih noči je poplačan, ko voditelj po končanem taboru vidi utrujene a nasmejane in zadovoljne obraze otrok in mladih.
Tridnevni skupni tabor smo preživeli v naravi, v veselju, smehu, skupinskemu delu, spoznavanju in obnavljanju skavtskega znanja, iznajdljivosti in obilici skavtskega duha. Ko je na tabornem prostoru 130 udeležencev je nujna dobra organiziranost in ekipno delo. Da taka številka ljudi ni majhen zalogaj vam lahko potrdi prva ekipa, ki se je lotila priprave večerje cesarskega praženca. Izpeljali so ga odlično. Večerni del smo namenili druženju ob treh manjših ognjih. Prvi za najmlajši starostni skupini BB in VV, drugi za IV in PP, in tretji za voditelje z družinami.
Sobotni jutranji pisk ob 7. uri je naznanil vstajanje in čas za jutranjo molitev in telovadbo. Po zajtrku smo se v skavtskih krojih zbrali v skupnem kvadratu pred jamborom in ob slovenski in skavtski himni dvignili obe zastavi. Sledilo je ocenjevanje šotorov in kuhinj. Dopoldanski in popoldanski del je minil v znamenju raznovrstnih delavnic (ogled slapu Boka, pevska, peka kruha v zemlji, savna, mozničenje, duhovna, pusti svoj odtis, skavti po svetu, skavtske igre, peka na žerajvici - sač…). V vročem dnevu je zelo prav prišlo kopanje in namakanje v hladni Soči.
Večerja je bila posebno doživetje, ker je bila ena od popoldanskih delavnic peka na žerjavici v posebni posodi imenovani sač. Okusno meso in zelenjava sta bila tako dobra, da posode na koncu ni bilo potrebno pomiti, ker smo omako pomazali s kruhom. Večerni del smo nadaljevali z oddajo Moja mamutova dogodivščina in druženju ob ognju s kitaro ter prepevanjem pesmi. Da smo bili tudi ponoči na varnem je skrbela nočna straža, ki se je menjala na dve uri in skrbela za ogenj, ter čuvala taborni prostor. Ena od skavtskih iger je kraja zastave, kar pomeni, da lahko skavti, ki niso udeleženci tabora ponoči pridejo krast zastave, ki so ob jamboru. Tudi nam so jo poskušali ukrasti skavti iz poljanske doline in so bili polovično uspešni. Oni so ukradli eno zastavo, naša straža pa je ujela enega kradljivca. Za ukradeno zastavo smo naslednji dan opravili odkupnino.
V nedeljo so se nam pridružili starši in tako smo se skupaj pri skavtski maši zahvalili za 25 let našega delovanja in skupnega druženja. Sledila je torta, pospravljanje tabora, smeh, objemi, podiranje jambora, še zadnja pesem in skavtski pozdrav Bodite pripravljeni! in Srečno pot!
Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh 25. letih pomagali in nas podpirate, da se razvijamo in rastemo. Če vas zanima še kaj o našem delovanju ali pa bi se radi pridružili našim skupinam obiščite našo spletno stran http://kamnik1.skavt.net/ ali nam pišite na elektronski naslov kamnik1@skavt.net.