Mamutov steg - Kamnik 1

domača stran kamniških skavtov

Napovednik

       facebook facebook email

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive
 

Letos je šel Klan A je to ... ?! na Dunaj na osrednji sprejem Luči miru iz Betlehema. Kako so se imeli lahko pogledate v fotogaleriji in preberete v spodnji novički

Klik za ogled fotogalerije.

 

 

Klan A je to!? se odpravi na Dunaj po luč miru iz Betlehema


V soboto, 14. 12. 2013, smo se klanovci (Aljaž, Helena, Katarina, Janez, Meta, Polona, Rok, Sergeja in Valerija) odpravili na Dunaj, na 25. sprejem Luči miru iz Betlehema.
Vstali smo ob 2-h zjutraj, da smo bili lahko v Ljubljani ob 4-h. Na poti do Dunaja je večina avtobusa spala. Po nekaj urah vožnje smo prispeli na Dunaj. Pred uradno ceremonijo smo si ogledali še skavtski muzej na Dunaju. Ali ste vedeli, da so tudi skavti uporabljali svastiko kot medaljo za pogum? V Nemčiji in Avstriji se je ta simbol nehal uporabljati s prihodom Hitlerja, v Angliji in Franciji pa se je uporabljal še naprej. V muzeju je bilo nasploh veliko zanimivih stvari; uniforme, našitek, vreden 20.000–30.000 tisoč evrov …
Po obisku muzeja smo šli na uradni sprejem, ki je bil v Catholic Parish Votivkirche na Rooseveltplatze-u. V cerkvi je bilo zelooo mrzlo (vsaj za ženski del klana), vendar nas je grelo prijateljstvo, povezanost z vsemi navzočimi najrazličnejših narodnosti in skupni namen ponesti mir v srca ljudi po vsem svetu z majceno lučko.
Po koncu ceremonije se je kamniška zasedba klana odločila, da gre »pu svoje«. Pogledat smo šli predbožični sejem na Rathausplatz-u. V parih po trije smo se odpravili na raziskovanje sejma in okoliških kavarn. Po končanem ogledu smo se z avtobusom odpeljali do našega prenočišča (avstrijski skavti so nam omogočili, da prespimo v njihovih prostorih).
Po večerji smo šli nazaj na ogled praznično okrašenega Dunaja. V eni cerkvi se je odvijal božični koncert, katerega smo si mi ogledali kar zastonj, vsi ostali navzoči pa so zanj plačali 35€. Ravno, ko smo hoteli oditi, nas je ogovoril neki možakar in izmed vsega njegovega kriljenja z rokami in poizkusa komunikacije smo ga le redki razumeli (sploh ga nismo) in razbrali le eno besedo: »ticket«.
Ven smo se odpravili z nasmehom na obrazu nazaj v praznični Dunaj. Čudili smo se okrašenosti Dunaja, še bolj pa smo se čudili navadi Dunajčanov, da gredo spat že ob 22:00 (pospravljene stojnice). Ker ni bilo nič več za početi, smo se odpravili nazaj k prenočišču, si tam zaželeli lahko noč in se spravili k nočnemu počitku.
Zjutraj nas je brutalno zbudila Helena (najraje jo mamo). Po »fruštku« smo se odpravili na avtobus in se odpeljali proti Sloveniji.

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska tega spletnega mesta ali izborom opcije "Strinjam se" se strinjate z uporabo piškotkov, v primeru nestrinjanja pa lahko zapustite to stran.